Ideja

 

 

Ideja za Safari tour se je porodila pred dvema letoma, ko je Matjaž Latin sodeloval v inkubatorju idej, ekipi, ki je znotraj programskega sklopa Ključi mesta EPK snovala ideje za oživljanje mestnega središča. Že od nekdaj ga privlačijo posebneži, ljudje z roba družbe, ekscentriki, anekdote izza šanka…in Safari tour je rezultat tega: »Maribor ima nek svoj štih in skozi Safari tour poskušamo prikazati mariborsko  marginalo. Če pogledamo samo gostilno Štajerc, kjer sedaj sedimo, kaj vse se je tu dogajalo, katera leta so bila najzanimivejša za to gostilno, katere so bile še ostale zanimive gostilne, bifeji, kje so se kresale debate, kdo so ljudje, ki prehajajo v neuradno zgodovino mesta, ne samo umetniki, športniki, gospodarstveniki, intelektualci, ampak neke face, ki jih mesto posvoji. Kot je bil recimo Jurček, ki je bil direktor Lenta, policaj, šef strežbe, možicelj, ki smo ga vsi radi srečali in ko je tako tragično preminil, smo bili vsi žalostni, časopisi so pisali o tem. So bili pa še drugi zelo zanimivi liki, Maribor je vedno imel veliko posebnežev.«

 

Uro in pol dolg Safari tour se začne pri frančiškanski cerkvi, zadnja postaja je pri gostilni Orfej na Koroški cesti. Vlak vozi šofer, Nešo pa v stilu stand-up komedije kot vodič po mestu pripoveduje zanimive zgodbe mesta in njegovih prebivalcev, začinjene z elementi črne komedije.

 

Za lokalne mite in legende so ustvarjalci v veliki meri vedeli sami, pomagal je tudi spomin njihovih očetov in znancev, kljub temu so se lotili raziskave z metodami raziskovalnega novinarstva. Rok Vilčnik se je srečeval s številnimi meščani in strokovnjaki, ki dobro poznajo zgodovino mesta, veliko mu je pomagal legendarni mariborski novinar Srečko Niedorfer.  V glavnem so se osredotočili na zgodbe iz povojnega obdobja, čeprav je raziskovanje navrglo tudi nekaj zanimivih likov iz 19. stoletja. Recimo o Kirchentrottlu, možu, ki je v Maribor prišel z Bavarske, imel je dve golši in na hrbtu nosil leseno cerkev.

 

Matjaž Latin: »Gre za predstavitev znamenitih posebnežev pa tudi lokacij družabnega življenja, od določenih javnih zbirališč do mestnih četrti, kjer so denimo delovale lokalne tolpe. In če je v Ljubljani bil nekoč Šumi, kjer so se zbirali boemi, je bil to v Mariboru Bobi, kafič z dušo, kjer so se med seboj družili intelektualci in proletarci, profesorji in delavci, pisatelji in tisti, ki so na neki točki življenja pristali na robu in bili za večino čudaški, smešni, morda celo zbujali strahospoštovanje. Verjetno se bodo ljudje spomnili gospoda Kukavice, človeka s tablo Za koliko milijonov DM so me ogoljufali, ki je bil 14 let del mariborske scenografije. In še in še, vsega ne smemo razkriti… In ko teh ljudi več ni, zazeva praznina.«

 

Zdi se, da je nekoč bilo več teh posebnežev, a Latin zatrjuje, da jih je tudi danes, recimo, gospa, ki poje na Gosposki, ali pa gospod s harmoniko, ki še drugim daje od svojega zaslužka.

 

Na poti Safari tour slišimo tudi o ljudeh, ki so pustili neizbrisen pečat ne le v Mariboru in Sloveniji, ampak v svetu, a so bili netipični predstavniki svojega ceha. Recimo Nikola Tesla, ki je bil asket, a je v Mariboru preživel neko svoje zelo živahno obdobje.

 

Producent projekta Slavko Škvorc pravi, da je bila odločitev za vlak prava umetnost v smislu produkcije, saj je treba pokriti stroške, nanj pa gre le okoli 50 ljudi, karta stane 12 evrov: »Zaenkrat se spuščamo v butično izvedbo projekta. Rad bi pohvalil agencijo Don Travel, ki upravlja vlak. Zelo so nam naklonjeni, angažirani, odlično komunicirajo z nami. KUD Borza s tem projektom ostaja zvesto svojemu principu, to je dokumentarizem Maribora z aktualno družbeno kritiko, ohranjanje nečesa, kar bi sicer šlo v pozabo. Tako je bilo s  Kleščarjem in z Was ist Maribor (predstava o propadu TAM-a). Predstave se ne odvijajo v klasičnem gledališkem prostoru, ampak zunaj.